Popoldan v podaljšanem bivanju smo si na ta dan polepšali s čisto pravo vodno čarovnijo. Ob odkrivanju skrivnosti smo zelo uživali in izvedeli veliko novega o Downovem sindromu. Škoda, da že zjutraj nismo vedeli, da bi morali na ta dan obuti dve različni nogavici. Smo pa zato to storili takoj, ko smo prišli domov. In opomnili še starše.
Nogavice smo tudi okrasili in pobarvali. Nastala je čudovita pisana razstava. S toliko različnimi nogavicami, kot je bilo nas, ki smo jih ustvarjali. Krat dva. Še dobro, da smo različni. In da ljubezen ne šteje kromosomov.
